Zgodba o udeležbi na mednarodnem tekmovanju na jezeru ŠRD Čepin sega že kar nekaj časa nazaj, pravzaprav sem po lanski udeležbi na druženju na tem jezeru bil vseskozi v kontaktu s fanti iz domačega društva. Fantje so imeli fiksno idejo, da izpeljejo močan mendaroden kup v smislu promocije vode in okoliša in rečem lahko le, da sem bil zelo vesel in ponosen, ko sem prejel povabilo na samo tekmovanje, bilo mi je v čast, da bomo branili barve Slovenije. Tekmovanje je bilo izjemno dobro organizirano, prav tako je bila izjemna udeležba (vice prvaki sveta …).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledilo je zbiranje informacij, saj je jezero (v ribolovnem smislu) dokaj mlado in se vseskozi dogaja nekaj novega. Dejstvo je, da je v jezeru krap riba številka ena (tu je še babuška in somič ter ostale male ribe in zelo malo amura), zato je bila zamišljena taktika vseskozi trdno v povezavi s tem dejstvom. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaradi delovnih obveznosti smo morali ekipo malo prilagodi začetni in tako smo našo ekipo sestavljali moja malenkost, Jolly in Urša. Našli smo se predvsem v ljubezni do ribolova ter seveda avantur, saj nam vedno rojijo po glavi nore ideje povezane z ribolovom. Ker Urša in Jolly nista imela prejšnjih izkušenj s tekmovanj, je sestava taktike ter vab pripadla meni, kar mi je na nek način olajšalo delo, hkrati pa je predstavljalo ogromno odgovornost. Sedeti za tihimi piskači med tem, ko sosedi »harajo« sigurno ni nekaj kar si na ribolovu takšnega formata želiš. Na koncu se je k sreči vse izšlo in je naša izbira vab obrodila sadove.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Naš arzenal vab je izgledal nekako takole:
• B5 bolje rolane iz Handi packa v 14mm (Jolly in Urša sta prevzela rolanje majhnih vab) in 18mm;
• Cream CSM bojle rolane iz Handi packa v 14mm;
• »Smrad« rolan iz Quest Baits Fishy miksa z obilnim dodatkom Essential Anchovy koncentrata ter Crayfish F1 arome (dipano v kombinacijo Amino stim in Anchovy concentrat) v 20mm;
• Quest baits Smokey Fish bojla v 10mm;
• Mešanica partikla (aniseed, gluco, mega fat…) bogato zaslajenega z Thamatinom-B ter aromatiziranega s flaško arome;
• Quest baits Fruity Trifle, Chilli Chocolate in Smokey fish peleti;
• Dipi vseh vrst in okusov iz serije Quest in Essential (zelo dobro se je pokazal Smokey Fish in B5);
• Plavajoče vabe najrazličnejših okusov in velikosti;

Pot do samega jezera ni bila ravno kratka, zato smo krenili že v ponedeljek dopoldan in tako po nekaj postankih in ogledu Banove Jaruge prispeli na jezero zvečer ob desetih. Na hitro smo se pozdravili z domačini ter se podali na zaslužen počitek.

Zjutraj je sledilo spoznavanje z ekipami, prijava ekip ter skupni zajtrk. Po končanem zajtrku smo se odpravili pred občino, kjer je v enkratnem vzdušju (plesalci, tamburice …) potekala svečana otvoritev Kupa 8 nacija. Po zakuski in nekaj intervjujih za lokalne časopise in radio nas je organizator popeljal do Kopačkega rita, kjer smo se z ladjo popeljali po kanalih in rokavcih tega največjega drstišča v tem delu Evrope. Bili smo navdušeni nad videnim, čeprav smo že kar nestrpno pričakovali prihod nazaj na jezero in žreb.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ob prihodu na jezero nas je pričakalo kosilo in po njem žreb. Vsi smo imeli svoje favoritske pozicije, vendar smo vedeli, da jih vsi pač ne moremo dobiti. Mi smo v boj za najboljše mesto poslali Uršo in po samem žrebu  bili več kot zadovoljni. Dobili smo eno izmed štirih mest, ki smo si jih želeli, zato smo se polni optimizma odpeljali na pozicijo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Imeli smo čas za priprave sve do 6 zjutraj naslednji dan, zato smo v miru pripravili palice, sisteme, vabe … Sredino jutro je prineslo začetek tekmovanja, v vodo so popadali prvi trnki, med nami pa je padla stava koliko minut bo potrebno do prvega prijema. Bili smo dokaj blizu (8 in 13 minut), saj je prvi prijem sledil po cca 15 min. Majhnega krapa smo skrbno pospravili v mrežo ter čakali na nov prijem. Tudi tega smo doživeli dokaj hitro, vendar smo ribo na žalost izgubili. Lotili smo se markiranja in na 70 m odkrili majhen prehod okoli katerega smo v nadaljnih dneh koncentrirali večino svojega hranjenja. Lovili smo v dokaj plitkem delu jezera, saj smo imeli globine nekje med 120 in 150 cm. Začeli smo s težkim hranjenjem ter vse dni zelo močno zapirali celoten sektor ter na ta način poskušali doseči, da bi sosedi ulovili čim manj rib.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Po večernem tehtanju smo bili, mislim da, na 6 mestu kar je bilo zelo dobro, vendar nas je skrbelo dejstvo, da smo lovili manjše ribe (8 rib za 15kg), medtem ko so naši konkurentje to kilažo dosegli z dvema ribama. Konstantno hranjenje in kobranje celo noč je prineslo rezultate in zjutraj se je v naših mrežah nabralo kar nekaj rib, tudi nekaj večjih. Vseskozi smo eno palico držali na daljini 140m kjer je SK4 3,5lb palica zelo dobro oddelala svoje. S pomočjo solo plavajoče vabe (večinoma corker 16mm B5) nam je uspelo uloviti nekaj bonus večjih rib, ki so začele tehtnico pomikati na našo stran.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V četrtek popoldne okoli treh se je nebo nad nami razbesnelo in tako divje kot je bilo vreme je bilo tudi dogajanje na naši palicah. Prvi prijem v ekstremnem nalivu je skoraj rezultiral v končanju tekmovanja za našo ekipo, saj je meni ob tem, ko sem iz avtodoma hitel k palici spodrsnilo ter sem prav grdo padel na hrbet in glavo, ob tem v vodo z nogami v zraku izbil dve palici z rod poda ter za nekaj trenutkov obležal na leseni platformi. Po nekaj odvrtenih zvezdicah sem se pobral na noge, skočil v vodo za palicami ter jih podal Jolliyu, ki je nadaljeval z drilanjem ribe, ki je povzročila kaos. Med dežjem smo ulovi še nekaj rib, ko pa je skozi oblake posijalo sonce se je na naših palicah, po domače povedano, začela rapsodija, saj smo v pol ure ulovili 15!! rib! Sodniki kar niso mogli verjeti, ko smo iz vode vlekli mrežo za mrežo in stehtanih 80kg nas je popeljalo na trenutno prvo mesto.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Žal se je po uspešni noči ribolov na naših palicah nekoli umiril, pravzaprav kar ustavil, saj 8 ur nismo imeli prijema, naši konkurentje pa so pridno nabirali kilažo in nas prehiteli. Staknili smo glave ter se odločili, da pokažemo kaj »janezi« in »kekeci« zmoremo ter se lotili 2,5 urnega raketiranja (predvsem bojl). Ob 19 smo zaradi pravili morali nehati raketirati, zato so si sosedje končno odahnili a le za nekaj minut, kolikor sva z Jollijem potrebovala, da sva v pogon spravila najine kobre. Dobra ura kobranja in pred nami je bilo nedvomno največje (po našem mnenju tudi najkvalitetnejše) hranjeno mesto na jezeru. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dobro delo je hitro potrdil krap, ki je prijel že 15 min po končanem hranjenju in zelo smo se veselili noči. Preko noči smo napolnimi mreže, vendar smo imeli dokaj majhne ribe, zato smo se zelo bali, da nam niso konkurentje ušli naprej. Na našo srečo se je naše hranjenje poznalo tudi na njihovih ulovih in sicer v negativnem smislu. Tehtanje ob 7 zjutraj nam je prineslo naslednji rezultat: med našo ekipo in njihovo ekipo je bilo 50g razlike v njihovo korist!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Začel je padati dež, nam pa je nervoza narasla do vrelišča. Adrenalin je »šprical« po žilah! Vedeli smo, da moramo ujeti vsaj eno ribo za zmago, nikakor si nismo mogli privoščiti, da bi izgubili prvo mesto za 50g! Šlo je na nož in vsaka nadaljna riba bo zlata vredna!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prejšnje dni so nas sosedje izjemno dobro zapirali, zadnje jutro pa so nas pozabili zapreti na blizu. Na hitro smo prilagodili taktiko, nahranili s kilogramom Fruity Trifle peletov na blizu ter potegnili eno palico na 5m od obale. Očitno je bila taktika več kot uspešna, saj nam je dokler so sosedje ugotovili kaj se dogaja  uspelo uloviti pet rib. Dodali smo še dve ribi na daljini ter se z 7 ribami ter 3 urami do konca malenkost samozavestnejše podali v končni boj. Kot bi ribe to čutile in nas hotele postaviti na realna tla smo zaporedoma izgubili pet rib! Da bi bila situacija popolna so naši konkurentje v tem času uspeli uloviti pet rib! 15 min do konca – vedeli smo, da bo odločalo samo dejstvo kdo ima večje oziroma težje ribe v mrežah, mi smo jih imeli 7, a so bile dokaj majhne. Sosedje so vseskozi lovili večje ribe (mi smo naše izgubljali v vejah) zato nas je bilo strah, da med ulovljenimi ni katera večja. Še enkrat smo staknili glave, premetali palice ter pet min pred koncem zabetonirali naše prvo mesto z ribo okoli 6kg.

Veselje je bilo nepopisno, uspeli smo doseči tisto, kar smo si potihoma želeli! Dali smo prav vse od sebe, spanja tri dni praktično ni bilo, saj so sosedje nepretrgoma hranili in tako iskali svojo priložnost. Te jim nikakor nismo hoteli dati, zato smo vihteli kobre cele noči tudi sami!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kar se sistemov tiče nismo preveč komplicirali. Uporabljali smo klasičlen safety bold ter inline sistem. Uporabljali smo Mugga in Inzizor trnke v velikostih 6 in 8 ter klasične predvrvice. Na večji daljini smo za predvrvico uporabljali Subterfuge Fluorocarbon, ki je poskrbel, da se naša prezentacija ni zapentljala.

Vsak met (80 ur 4 palice) smo na trnek dodajali pva mrežico z ali peleti ali mešanico pripravljano za pva mrežice z obilnim dodatkom dipov.

Uporabljali smo v večino SK3 in SK4 Sonik palice v 3 in 3,5lb. Sonik 5,5lb spod je prestal prvi pravi test in v vodo zmetal izjemno količino hrane!

Ulovili smo 65 rib, kar nekaj rib pa smo izgubili v vejah!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V imenu celotne ekipe bi se rad zahvalil organizatorju za povabilo, prav tako pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste verjeli v nas in nas vseskozi vzpodbujali ter nam na koncu čestitali.

Osebno bi se rad zahvalil Urši in Jollyu za izjemno dobro družbo, ves trud ter vse ostalo kar sta pokazala. Bili smo res odlična ekipa in prepričan sem, da je prav ta ekipini duh bil naša največja prednost. Skozi celotno tekmo smo oddelali brez konfliktov ter se o vseh stvareh pogovorili! Če sem včasih bil nevzdržen, se opravičujem, bilo je  duhu borbe! Ta tekma mi bo sigurno ostala še dolgo časa v najlepšem spominu in upam, da bomo naslednje leto lahko to prvo mesto tudi branili!

Vir slik: darko, urša, jolly, http://www.cepinonline.com/

darko